Homeopatska doza novic
Zadnje dni večkrat slišim, da so ljudje “prestrašeni”, “depresivni”, “apatični”,… ker stalno poslušajo slabe novice in napovedi.
Razmišljala sem, zakaj sama tega ne opazim – verjetno, ker se ne maram družiti z “jamrjači”, “kritiki” in “žrtvami”. Tudi za to, ker sem za dnevno časopisje odpovedala naročnino že daljnega leta 2006 in ker imam na TV funkcijo časovnega preskoka. Sama se odločam kdaj in koliko novic si želim. Ne bojim se, da česa ne bom izvedela. Če je pomembno, že pride do mene. Za 11. september sem izvedela na kavi po službi, ko so vsi v lokalu govorili o tem in tudi vključili TV. In to, da je recesija in da imamo, nimamo, imamo… vlado, da je ta z nekaterimi sidnikati nekaj izpogajala tudi vem. Torej nisem v informacijskem mrku.
A tudi nisem zasvojena z novicami (no včasih malce s tistimi o prijateljih na FB). Uživam jih bolj homeopatsko – v majhnih dozah. Imam dober spomin in ne potrebujem novic vsako uro, da me spomnijo, da Francija čez 8 dni voli predsednika. Prav tako izvem za kak potres na drugem koncu sveta, nekako pa ne vidim dodane vrednosti za moje in ugasla življenja, da se naslajam ob minutažah posnetkov s kraja katastrofe.
Zelo verjamem, da naše misli kreirajo tudi naše okolje – notranje in tudi zunanje. Ne rabim novic ob 13h, 19h in 22h, da bi se počutila slabo. To lahko storim tako, da zbašem vase tri litre sladoleda, pa vsaj uživam v procesu. In seveda, če razmišljam le kako bi jedla sladoled, bom stalno v slaščičarnah in trgovinah, kjer bom srečala druge odvisnike. In izgledalo bo, kot da je svet poln sladoledomanov.
A kot pazim na to kaj jem (hrana za telo), pazim, kako hranim svoje misli. Premalo posameznih sestavin vsekakor vpliva na agilnost našega telesa in tudi odrezani od sveta, težko funkcioniramo. A kot 3 litri sladoleda predstavljajo prevelik zalogaj za moje telo, predstavljajo vse te informativne oddaje prevelik zalogaj za moje misli.
Jaz izbiram misli in usmerim se tja, kjer je zame dobro. To ne pomeni takoj blažene nevednosti (čeprav priznam, je tudi super), temveč le preusmeritev fokusa. Namesto gledanja in poslušanja novic, gledam raje dobre filme (ali komedije), govore na TEDu, poslušam Podcaste ali berem knjige.
Kot v podjetju – lahko jamramo kako je grozno, kako stranke ne kupujejo, zaposleni ne delajo, vodje se ne razvijajo, sodstvo ne funkcionira… – ali pa pogledamo, kje smo dobri, katero priložnost so ravno te razmere ustvarile, kako lahko pomagamo sodelavcem danes, da bodo z nami tudi jutri…
Fokus izbiramo sami, ta pa vpliva potem na našo potrebo po doziranju z informacijami.
Si upate za kak vikend zapasti v informacijski mrk – vsaj 5 dodatnih ur pridobite! In tu je ta čas, ki ga nikoli ni, za izobraževanje, družino, šport, kino…
Image courtesy:office.microsoft.com/en-us/images/