Pa sem te…

Ste tudi v vašem podjetju veseli, ko spet zalotite kakšnega “lumpa” na delu? Ko se vam ponovno potrdi, da je dobro, da imate strog nadzor, pravila in kazni, saj je več kot očitno, da ljudje izkoristijo vsako priliko, da delajo slabo? Se vam večkrat zgodi, da ste razočarani nad ljudmi, saj jih slej ko prej zalotite, da vam želijo škodovati…

In kaj je vsem tem situacijam skupno? Vi! Kdor išče, ta najde!

Na vodstvenih treningih je negativno vedenje pogosto v ospredju vprašanj udeležencev. Tudi ko omenjamo pohvalo, je vedno prisoten strah – kaj pa če se bo potem sodelavec “pokvaril“, če ga bom preveč hvalil. Še večkrat pa se fokus od pozitivnega preusmeri na negativno. Pomeni, da čeprav je trening prilagojen talentom ali sodelavcem, ki so neproblematični oz. uspešni, hitro pridemo do vprašanj, “ja kako pa to naredim pri nekom, ki zlorablja pravice”.

Moj odgovor je preprost: “ne morete”. Za različne situacije obstajajo različni stili vodenja in različna orodja. Z vprašanjem pa smo pravzaprav razkrili na kaj se pri vodenju (delu, v življenju) osredotočamo. Če rečemo klišejsko – ali vidimo kozarec pol poln ali pol prazen. Opazimo predvsem negativne dogodke, težavne sodelavce in situacije, ki gredo narobe ali pa vidimo tudi stvari, ki gredo dobro ter ljudi, ko se trudijo in uspevajo.

Tudi na moje vprašanje, kakšni so odzivi na pozitivno vedenje sodelavcev, največkrat izberejo udeleženci opcijo “ne odreagiram/ignoriram/vzamem kot samo po sebi umevno”.

Če torej ignoriramo ustrezno vedenje, ter reagiramo le na neprimerne dogodke je velika verjetnost, da je naš fokus zgolj na negativnem. Ni pohval in vzpodbud, ki bi gradile pozitivno vzdušje in presežke. Posledično ljudje niti ne vedo, kaj naj delajo, da bodo lahko napredovali ali bili pohvaljeni. Ker to ni jasno, delajo čim manj, da ne bi naredili kaj narobe. In pri tem, ga včasih tudi polomijo, vodja pa pride in reče:”pa sem te…”

Image courtesy by  Surachai  / FreeDigitalPhotos.net