Najdite svojo inteligenco

Nekako je v naravi že tako, da je za vsako stvar svoj čas. Za poletjem pride jesen in to je čas žetve. A če želimo žeti moramo kaj sejati. Danes torej žanjemo tisto, kar smo zasejali spomladi. Če želimo naslednje leto ponovno žeti, potem bo potrebno sejati. Da vznikne nova ideja, priložnost, je pogosto potrebno novo znanje.

Vemo tudi, da dobre stvari potrebujejo svoj čas. Novo znanje vsekakor je dobra stvar. Je tudi njuna stvar. V svetu kakršnem živimo, si ne moremo privoščiti, da se ne bi učili. Vsak dan. Ob vsaki priložnosti.

Majhni otroci uživajo v učenju. Za njih je to igra. Odkrivajo nove stvari, se jim čudijo, so ob njih navdušeni, včasih prestrašeni, a kljub temu jih nič ne ustavi. Raziskujejo na način, ki je njim lasten, ki jim odgovarja.

Kako torej, da toliko otrok ne mara hoditi v šolo? Morda je razlog v tem, da čeprav ni več usmerjenega izobraževanja, ne priznavamo drugih inteligenc kot sta naravoslovna in družboslovna oz. kot jih Gardner imenuje matematično-logična in jezikovna. Pri tem pa pozabljamo na še preostali 6 inteligenc – glasbeno, naravoslovno, medosebno (interpersonalna), osebno (intrapersonalna), prostorka in telesno-gibalna.

Obstaja torej velika verjetnost, da skozi šolski sistem naši otroci in mi sami nismo bili spodbujeni, da bi raziskovali svojo inteligentnost. Enostavno smo bili ožigosani kot družboslovci, naravoslovci ali ne preveč pametni.

Ker nam učenje ni bilo prestavljeno na način, s katerim smo novo znanje lažje absorbirali, smo se učili težje in se manj zabavali. S tem pa izgubljali motivacijo in veselje. Tako smo bili veseli, ko se v službi ni bilo treba več učiti. A le za kratek čas, saj brez učenja tudi tu ne gre.

Vesela sem, da je veliko trenerjev že osvojili tehnike učenja z nagovorom vseh osmih inteligenc in tudi marsikateri učitelj se jih zaveda. Zato verjamem, da se bomo kmalu prvega septembra veselili in se tudi odrasli odločili, kaj se bomo to leto učili.