Eno kilo kompetenc, prosim!

Kompetence so v poslovnem svetu že dlje časa zelo popularne. In prav je tako. Pomeni, da se zavedamo, da je prava moč ne le v znanju, temveč njegovi uporabi skupaj z našimi vedenji, prepričanji, veščinami in lastnostmi. Da nas ta kombinacija dela edinstvene in konkurenčne.

In krasno je, da imamo tudi denarno pomoč za take projekte.

A tu se tudi začne tale zgodba. Naročnik me je prosil, naj se hitro prijavim na razpis, da bi potem naredili kakšno izobraževanje. OK, sem si misila, vestno pričela pripravljati  dokumentacijo, a nek notranji občutek ni bil povsem OK.

Ustavila sem se že pri prvem sklopu razpisa – Izdelava analize stanja in opredelitev potreb za celovit razvoj kadrov. Krasno! Vem, da naročnik (in morda se še kak najde tam zunaj) pravzaprav tega nima definiranega. Tudi ko sem govorila z direktorjem, je povedal, da imajo jasne strateške cilje za naslednja 3 leta, na vprašanje, kakšne zaposlene za uresničitev tega potrebuje, pa je odkrito priznal, da ne ve. Faca tale direktor. Ne bi vsak priznal. A pogosto je tako in je tudi logično. Eno sledi drugemu. Najprej strategija, potem pa poglejmo, kaj rabimo za to – s strani vseh… resursov.

In eden od teh resursov so zaposleni in njihove kompetence. Kot uvodoma nakazano, so kompetence več kot znanje. Zato ljudje tudi raje obiskujejo delavnice in praktikume kot predavanja.

A kakšne kompetence rabimo? Katere sploh poznamo? Kako naj se izražajo pri nas? Kje smo danes? Kje želimo biti jutri?

Vse to so vprašanja, ki je dobro, da si jih organizacija postavi preden zbira ponudbe, za izobraževanje. Saj se v nasprotnem primeru lahko obnašamo kot lačni v supermarketu – ven pridemo s polnim vozičkom hrane, ki je pogosto ne rabimo ali nam ne koristi.

Zato pogosto uporabljamo Projekte odkrivanja in razvoja talentov (kot jaz raje imenujem Assessmente). Tako pogledamo širše:

• kaj zahteva poslovna strategija organizacije,
• preverimo, kje smo danes,
• ter naredimo akcijski načrt za zaposlene, time, vodstvo in organizacijo
• ter izvedemo pravilne oblike izobraževanja oz. razvoja zaposlenih.

In če se vrnem na razpis – zdi se mi dobro pripravljen, saj je več sredstev namenjeno definiciji teh potreb, kot pa samemu izobraževanju. Res upam, da bo več podjetij izkoristilo to možnost in posledično uresničilo svoje strateške cilje skozi ljudi.

Image courtesy:office.microsoft.com/en-us/images/