Zadnjič mi je eden od managerjev povedal, da “ljudi pač moraš ganjat, ker so leni in drugače nič ne naredijo!” Priznam, da me je silovitost in agresivnost izjave najprej šokirala in moje vrednote so se počutile napadene ter pripravljene na obrambo.
Kljub temu sva nadaljevala pogovor v smislu razvoja sodelavcev ter kaj vseeno lahko dosežemo tudi s pravilnim vodenjem.
Bomo videli, kaj se bo iz tega izcimilo in moram priznati, da bi se veselila tega izziva.
In ko sem se umirila, sem še malce bolj razmišljala, kako pride do takih oznak. Zakaj menimo, da so ljudje leni – zakaj vedno pričakujemo najslabše od drugih, zakaj je biti pesimist toliko bolje kot biti optimisit?
Pri tem sem naletela na zanimiv prispevek o tem, zakaj je sprememba tako.
