rezultat

Še delate ali že mislite?

Na treningih vedno preverim pričakovanja udeležencev in jih poskušam vključiti v trening. Zadnjič je tako na programu za vodje eden od udeležencev po prvem dnevu rekel “upam, da bomo jutri tudi spet kaj praktičnega delali – npr. rezali ali lepili, da ne bo toliko razmišljanja”. Drugi pogosti odgovor na vprašanje o tem, kako je šlo uresničevanje akcijskega načrta, pa je stalna mantra: “preveč imam operative, nisem uspel-a”.

Sprva niti nisem kaj dosti razmišljala o tem feedbacku, a kasneje sem ugotovila, da ta pogosto kritizirana operativa nudi prijetno cono udobja. Če sem preveč zaposlen, potem stalno delam. Delam, kot sem navajen. Delam, kot sem do sedaj. Nimam časa za spremembe. Nikakor si ne morem vzeti uro za razmišljanje.

Ko delam, vidim rezultate takoj – ko mislim ne nujno. Zato raje delam,.

preberi več
Situacijsko vodenje

Dolgo je že tega, ko smo bili prepričani, da je zgolj en način vodenja pravi. Kot posledica hitro spreminjajočega okolja, širokega nabora znanj tima ter raznolikosti oseb v timu, se je razvilo t.i. situacijsko vodenje. Situacijsko vodenje pomeni, da vodja svoje vedenje prilagaja osebi in situaciji v kateri se ta oseba nahaja. Pomeni, da je na vodji, da prilagodi vedenje, ne da se vsi zaposleni prilagodijo njemu/njej.

In zakaj je to učinkovito? Ker ljudje so različni, največji vpliv pa imamo sami nase. Tako imamo mi v roki škarje in platno, da izberemo pravi pristop, ki bo zagotavljal tudi ustrezne rezultate.

V situacijskem vodenju poznamo v grobem štiri stile vodenja, ki so prilagojeni štirim razvojnim stopnjam sodelavcev. Razvojno stopnjo sodelavcev ločimo glede na njihov nivo motivacije (usklajenost z lastnimi cilji, interes, odgovornost) in.

preberi več
S tokom

To leto sem si za temo z mojo coachinjo zadala cilj, da postanem bolj potrpežljiva.

To je bil zame velik izziv, saj sem prepričana, da potrpežljivost ni del moje DNA. Se je pa tja uvrstil občutek za nujnost. To je pogojevalo moj način delovanja. Večina stvari, ki so me zadevale so se mi zdele nujne, s katerimi se je potrebno spopasti takoj. Kasneje bo prepozno. Posledice pa katastrofalne. Zato se mi je vedno zdelo, da je potrebno stvari narediti še hitreje in se m občutek nujnosti še potencirala. Pustiti, da “se stvari zgodijo” in iti s tokom je bil za mene povsem nerazumljiv koncept. A moj odnos in dejanja so ustvarjala stresno in napeto ozračje. S timom smo dosegali odlične rezultate, a občutek, da nekaj manjka je bil vsak dan močnejši…..

preberi več