Image courtesy of Master isolated images at FreeDigitalPhotos.net
Ste že imeli izkušnjo, da ste zaposlili prijatelja? Po možnosti takega, s katerim še niste predhodno delali? Kako se je izšlo?
“Nikoli več ne zaposlim prijatelja”, je pogosto sklep tistih, ki so poskusili. Kljub temu pa večina izmed nas tudi preko poslovnih vezi sklepa pristna prijateljstva. Je od sodelavca do prijatelja res enosmerna cesta, ali je možna tudi obratna pot.
Na okrogli mizi podjetja Competo je g. Emil Tedeschi, ki je na lastni koži doživel neprijetne posledice sodelovanja s prijatelji, povedal zanimivo misel: “Če delate iz gušta, ne zgolj iz potrebe, potem lahko delam s prijatelji in sklepam preberi več
Refleksija namesto bildanje
Team buildingi so še vedno popularen način spoznavanja kolegov. Pogosto se uporabijo na začetku projekta, da ustvarijo skupno izkušnjo in povezavo med člani, ali pa v ustaljenih timih kot manj formalen način sodelovanja. Vsem je skupno, da se zabavamo, smo na lokaciji izven delavnega okolja ter počnemo nekaj ne povsem povezanega s službo. Pri izbiri aktivnosti se odločamo zelo različno – od adrenalinskih športov, do priprave obroka ali pa strateških in orientacijskih iger.
Vsekakor so bolj neformalni dogodki dober način za ohranjanje in grajenje dobrih odnosov znotraj tima. Pri tem pa je dobro paziti, da ne postanejo sami sebi namen. Pred časom me je nek potencialni naročnik kontaktiral za izvedbo takega programa. Osnovna ideja je bila, da bi se sproščeno družili nekje v naravi. A meni so zastrigla ušesa ob tem,.
Vin’ al’ pir?
Vsa predavanja in knjige o pogajanjih v poslovnem (no pa tudi v privatnem) življenju nas vedno učijo, da je potrebno ustvariti “win”-”win” situacijo. Torej same zmagovalce. Pa bi svet res danes bil, kjer je, če bi se vsi tega držali? Nas je res toliko zmagovalcev? Res ločimo kdaj mi zmagamo in kdaj drugi izgubi? Je ta črta tako jasna? Je “win”-”win” res vedno možno? Lahko zmagovalec sploh obstaja brez poraženca?
Čeprav mi je koncept izredno simpatičen, pa imam v praksi pogosto težave. Verjetno je problem v tem, da rada zmagujem. In dolgo je trajalo, da sem razumela, da znani občutek zmage v resnici ni sitaucija “win”-”win” ampak “win”-”loose”. Torej še smo res iskreni do sebe, lahko pogosto ugotovimo, da spoznamo, da smo zmagali, šele ko vidimo, da je pred nami poraženec..