Ste že imeli izkušnjo, da ste zaposlili prijatelja? Po možnosti takega, s katerim še niste predhodno delali? Kako se je izšlo?
“Nikoli več ne zaposlim prijatelja”, je pogosto sklep tistih, ki so poskusili. Kljub temu pa večina izmed nas tudi preko poslovnih vezi sklepa pristna prijateljstva. Je od sodelavca do prijatelja res enosmerna cesta, ali je možna tudi obratna pot.
Na okrogli mizi podjetja Competo je g. Emil Tedeschi, ki je na lastni koži doživel neprijetne posledice sodelovanja s prijatelji, povedal zanimivo misel: “Če delate iz gušta, ne zgolj iz potrebe, potem lahko delam s prijatelji in sklepam preberi več
Pa sem te…
Ste tudi v vašem podjetju veseli, ko spet zalotite kakšnega “lumpa” na delu? Ko se vam ponovno potrdi, da je dobro, da imate strog nadzor, pravila in kazni, saj je več kot očitno, da ljudje izkoristijo vsako priliko, da delajo slabo? Se vam večkrat zgodi, da ste razočarani nad ljudmi, saj jih slej ko prej zalotite, da vam želijo škodovati…
In kaj je vsem tem situacijam skupno? Vi! Kdor išče, ta najde!
Na vodstvenih treningih je negativno vedenje pogosto v ospredju vprašanj udeležencev. Tudi ko omenjamo pohvalo, je vedno prisoten strah – kaj pa če se bo potem sodelavec “pokvaril“, če ga bom preveč.
In pa ščepec pohvale
Na treningih vodenja pri udeležencih pogosto začutim strah pred tem, da bi sodelavce razvadili, če bi jih (preveč) pohvalili. Ko se pogovarjamo o tem, kaj je potrebno, da so ljudje motivirani in zavzeto delajo, se pojavi vprašanje “kaj pa če se potem ne bodo več trudili?”. Kot da je zadovoljstvo pri delu znak za premalo vloženega napora.
Moj odgovor je vedno enak: “Kako se vi obnašate, kadar vam nekdo zaupa in vas pohvali? Se naslednjič potrudite bolj, ker ne želite razočarati te osebe, ali manj?” Večinoma ljudje odgovorijo z: “bolj”.
Če sami pri sebi vemo, da nas pohvala nagradi in hkrati motivira, zakaj se je tako bojimo dati? Je res izločena iz naše DNA in smo se naučili dajati le kritiko in opaziti le pomanjkljivosti? In če je to res,.