Moja 3,5 letna nečakinja me pogosto vpraša: “Nataša, zakaj hodiš v službo?”. Prvi meni logičen, a ne prav inspirativen odgovor je bil: “ker rabim dinčke”. A pri tem se mi je porajalo kup vprašanj. Je to res edini razlog? Kakšno sporočilo ji dajem s tem? Obsojena sem na tlako in življenje se začne po 17h? Pravzaprav bi delala kar delam tudi, če mi ne bi bilo treba služiti denarja. Zato ji sedaj povem, da hodim v službo iz istega razloga kot ona hodi v vrtec – ker rada hodim, ker se imam fino, sem s finimi ljudmi in se vsak dan kaj novega naučim. Zdi se mi, da je njej ta odgovor bolj logičen kot prvoten.
Vsa jajca v eni košari?
Če se učimo za življenje ali posel, nam pogosto svetujejo, naj ne nosimo vseh jajc v eni košari. Disperzija tveganja se to imenuje in strokovanjki to zelo priporočajo. Pri finančnih investicijah je zagotovo za večino ljudi tudi prava.
A kakšna je to pravzaprav strategija? Koliko jo uporabljamo v življenjskih situacijah? Imamo ljudje več kot enega partnerja, za vsak slučaj, da ne bomo na stara leta sami ali če se slučajno ne razumemo? Ali imamo kopico otrok, da bo vendarle vsaj eden, tak kot si želimo? Imamo več zaposlitev, ker se bojimo, da bomo eno izgubili? Ali pojemo predjed, glavno jed in poobedek, ker se bojimo, da ko končamo z eno, druge ne bo več tam?
To bi bilo zelo naporno, če bi že bilo izvedljivo.
V življenjskih situacijah – pri partnerjih,.
Vin’ al’ pir?
Vsa predavanja in knjige o pogajanjih v poslovnem (no pa tudi v privatnem) življenju nas vedno učijo, da je potrebno ustvariti “win”-”win” situacijo. Torej same zmagovalce. Pa bi svet res danes bil, kjer je, če bi se vsi tega držali? Nas je res toliko zmagovalcev? Res ločimo kdaj mi zmagamo in kdaj drugi izgubi? Je ta črta tako jasna? Je “win”-”win” res vedno možno? Lahko zmagovalec sploh obstaja brez poraženca?
Čeprav mi je koncept izredno simpatičen, pa imam v praksi pogosto težave. Verjetno je problem v tem, da rada zmagujem. In dolgo je trajalo, da sem razumela, da znani občutek zmage v resnici ni sitaucija “win”-”win” ampak “win”-”loose”. Torej še smo res iskreni do sebe, lahko pogosto ugotovimo, da spoznamo, da smo zmagali, šele ko vidimo, da je pred nami poraženec..