Tri vprašanja za boljše vodenje

Novoletne zaobljube so še vedno popularne, čeprav se jih drži sloves, da se redko uresničijo. Pogosto gre namreč za korenite spremembe navad (kajenje, hujšanje, športanje,..), ki zahtevajo predanost in vztrajnost. Ko mine silvestrska navdušenost in se povrne vsakdan pogosto ne uspemo svojih dobrih želja uvesti v prakso. Tudi za to se ljudje poslužijo pomoči coacha.

Tudi marsikateri vodja razmišlja o svojem delu in vodenju. Pogosto vemo, da je potrebno nekaj spremeniti, a ne vemo točno kaj. Čeprav lahko ideje črpamo iz različnih virov, pa je najbolj učinkovito, če za pomoč prosimo kar sodelavce.

Tri vprašanja, ki bi jih vsak vodja moral zastaviti svojim sodelavcem so:

1. Kaj naj še naprej delam

Pomembno je, da izvemo kaj je sodelavcem všeč, kaj jih motivira in si želijo, da ostane v našem vedenju. Že to zna biti zanimiv uvid, saj je lahko tudi slepa pega, ki je do sedaj še nismo opazili ali pa se ne zdi tako pomembno. Jaz sem v taki situaciji npr. spoznala, kako pomembno je sodelavcem, da jih obiščem v njihovih pisarnah.

2. Kaj naj pričnem delati

Ko iščemo stvari, kaj bi lahko spremenili, je to vprašanje odlično. Sodelavci nam lahko povedo, da si želijo več samostojnosti, več pohvale, več informacij. Sodelavec mi je tako zaupal, da ceni ga bolanega pošljem domo. Da pa to lahko naredil šele, ko tudi jaz ne bom več z gripo v službi.

Pozorni moramo biti, da nam povedo, kaj naj pričnemo delati, ne s čim prenehajmo. Tako jih vključimo v spremembe in odnos. Lahko pa pri tem dobijo uvid, da je vedenje morda ustrezno (čeprav neprijetno), saj bi sami enako odreagirali. V obeh primerih se razumevanje in s tem odnosi izboljšajo.

3. S čim naj preneham

“Pot do pekla je tlakovana z dobrimi nameni”, je znan rek. Ni nujno, da je naše vedenje grobo ali nestanovito, da je moteče. Včasih delamo moteče stvari, ker mislimo, da tako pomagamo sodelavcem, ti pa si ne upajo (ali pa nimajo priložnosti), da bi povedali, da take vrste pomoči ne rabijo.

Sama sem vedno skočila v hladno vodo in plavala. Ker je bilo včasih to tudi težko, sem študentki, ki mi je pomagala, poskušala vse pripraviti in vnaprej razložiti. Na letnem pogovoru mi je povedala, da to sicer ceni, da pa ji je malce dolgočasno tako delo, saj bi rada tudi sama kdaj kaj “pogruntala”. Danes vem, da sem jo s svojim zaščitniškim vedenjem prikrajšala za občutek dosežka in tudi za razvoj.

Na podlagi teh treh vprašanj, si vodja lahko naredi načrt, kako bo prilagodil vedenje v naslednjem letu. Kot vedno, naj bodo to pregledni koraki. Povratno informacijo kako mu gre, pa si lahko pridobi od sodelavcev tudi pred koncem leta.

Image courtesy of Danilo Rizzuti / FreeDigitalPhotos.net