<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
<rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:wfw="http://wellformedweb.org/CommentAPI/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
	xmlns:slash="http://purl.org/rss/1.0/modules/slash/"
	>

<channel>
	<title>Inspiris &#187; zmaga</title>
	<atom:link href="https://blog.inspiris.eu/tag/zmaga/feed/" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>https://blog.inspiris.eu</link>
	<description>Let your genius out!</description>
	<lastBuildDate>Thu, 07 May 2015 13:40:08 +0000</lastBuildDate>
	<language>sl-SI</language>
	<sy:updatePeriod>hourly</sy:updatePeriod>
	<sy:updateFrequency>1</sy:updateFrequency>
	<generator>http://wordpress.org/?v=3.5.1</generator>
		<item>
		<title>Zakaj delaš, vodja?</title>
		<link>https://blog.inspiris.eu/kariera/zakaj-delas-vodja/</link>
		<comments>https://blog.inspiris.eu/kariera/zakaj-delas-vodja/#comments</comments>
		<pubDate>Sat, 29 Mar 2014 18:25:07 +0000</pubDate>
		<dc:creator>Nataša Tovornik</dc:creator>
				<category><![CDATA[Kariera]]></category>
		<category><![CDATA[Vodenje]]></category>
		<category><![CDATA[cilji]]></category>
		<category><![CDATA[dobro]]></category>
		<category><![CDATA[motivacija]]></category>
		<category><![CDATA[pozitivni fokus]]></category>
		<category><![CDATA[samozavest]]></category>
		<category><![CDATA[sreča]]></category>
		<category><![CDATA[vodenje]]></category>
		<category><![CDATA[zmaga]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://blog.inspiris.eu/?p=1663</guid>
		<description><![CDATA[Moja 3,5 letna nečakinja me pogosto vpraša: &#8220;Nataša, zakaj hodiš v službo?&#8221;. Prvi meni logičen, a ne prav inspirativen odgovor je bil: &#8220;ker rabim dinčke&#8221;. A pri tem se mi je porajalo kup vprašanj. Je to res edini razlog? Kakšno sporočilo ji dajem s tem? Obsojena sem na tlako in življenje se začne po 17h? Pravzaprav bi delala kar delam tudi, če mi ne bi bilo treba služiti denarja. Zato ji sedaj povem, da hodim v službo iz istega razloga kot ona hodi v vrtec &#8211; ker rada hodim, ker se imam fino, sem s finimi ljudmi in se vsak dan kaj novega naučim. Zdi se mi, da je njej ta odgovor bolj logičen kot prvoten. Če torej vodja pride na tlako od 9-17h in po tihem komaj čaka, da se začne življenje ob 17h ali čez vikend, nima interesa za vplivanje&#8230;, kako to občutijo sodelavci? Čutijo, da so motnja, ovira, problem na njegovi poti. Čutijo, da bi bil raje&#160;<a href="https://blog.inspiris.eu/kariera/zakaj-delas-vodja/" class="read-more">Continue Reading</a>]]></description>
				<content:encoded><![CDATA[<p>Moja 3,5 letna nečakinja me pogosto vpraša: &#8220;Nataša, zakaj hodiš v službo?&#8221;. Prvi meni logičen, a ne prav inspirativen odgovor je bil: &#8220;ker rabim dinčke&#8221;. A pri tem se mi je porajalo kup vprašanj. Je to res edini razlog? Kakšno sporočilo ji dajem s tem? Obsojena sem na tlako in življenje se začne po 17h? Pravzaprav bi delala kar delam tudi, če mi ne bi bilo treba služiti denarja. Zato ji sedaj povem, <strong>da hodim v službo iz istega razloga kot ona hodi v vrtec &#8211; ker rada hodim, ker se imam fino, sem s finimi ljudmi in se vsak dan kaj novega naučim</strong>. Zdi se mi, da je njej ta odgovor bolj logičen kot prvoten.</p>
<div id="attachment_1664" class="wp-caption alignleft" style="width: 310px"><a href="http://blog.inspiris.eu/wp-content/uploads/2014/03/ID-100106166.jpg"><img class="size-medium wp-image-1664  " alt="" src="http://blog.inspiris.eu/wp-content/uploads/2014/03/ID-100106166-300x193.jpg" width="300" height="193" /></a><p class="wp-caption-text">&#8220;Image courtesy of Image courtesy of pakorn / FreeDigitalPhotos.net</p></div>
<p>Če torej vodja pride na tlako od 9-17h in po tihem komaj čaka, da se začne življenje ob 17h ali čez vikend, nima interesa za vplivanje&#8230;, kako to občutijo sodelavci? Čutijo, da so motnja, ovira, problem na njegovi poti. Čutijo, da bi bil raje kje drugje. Tudi sami ne prepoznajo smisla v svojem delu in čakajo, da mine delavnik. Osredotočajo se na <a title="Pa sem te" href="http://blog.inspiris.eu/custvena-inteligenca/pa-sem-te/" target="_blank">napake</a>, ne na rezultate.</p>
<p><strong>Če pa vodja dela s srcem, inspirira.</strong> Sodelavci vidijo žar v očeh in veselje do dela. Tudi ta zgled potegne, motivira. Čutijo, da so pomembni in da je to kar delajo, pomembno. Pri delu se znajo tudi zabavati in <a title="učenje je za neumne" href="http://blog.inspiris.eu/coaching/ucenje-je-za-neumne/" target="_blank">učenje</a> je sestavni del dela. Okolje je kreativno in rojevajo se nove ideje. Ljudje so uspešni in srečni.</p>
<p><strong>Kaj pa so vaši 3 razlogi, da se veselite današnjega delovnega dne?</strong></p>
]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>https://blog.inspiris.eu/kariera/zakaj-delas-vodja/feed/</wfw:commentRss>
		<slash:comments>0</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>Vsa jajca v eni košari?</title>
		<link>https://blog.inspiris.eu/kariera/vsa-jajca-v-eni-kosari/</link>
		<comments>https://blog.inspiris.eu/kariera/vsa-jajca-v-eni-kosari/#comments</comments>
		<pubDate>Sun, 07 Nov 2010 09:39:28 +0000</pubDate>
		<dc:creator>admin</dc:creator>
				<category><![CDATA[Kariera]]></category>
		<category><![CDATA[fokus]]></category>
		<category><![CDATA[izguba]]></category>
		<category><![CDATA[mentalni konstrukt]]></category>
		<category><![CDATA[optimizem]]></category>
		<category><![CDATA[pot]]></category>
		<category><![CDATA[sanje]]></category>
		<category><![CDATA[strategija]]></category>
		<category><![CDATA[tveganje]]></category>
		<category><![CDATA[uresničitev]]></category>
		<category><![CDATA[zmaga]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://blog.inspiris.eu/?p=943</guid>
		<description><![CDATA[Če se učimo za življenje ali posel, nam pogosto svetujejo, naj ne nosimo vseh jajc v eni košari. Disperzija tveganja se to imenuje in strokovanjki to zelo priporočajo. Pri finančnih investicijah je zagotovo za večino ljudi tudi prava. A kakšna je to pravzaprav strategija? Koliko jo uporabljamo v življenjskih situacijah? Imamo ljudje več kot enega partnerja, za vsak slučaj, da ne bomo na stara leta sami ali če se slučajno ne razumemo? Ali imamo kopico otrok, da bo vendarle vsaj eden, tak kot si želimo? Imamo več zaposlitev, ker se bojimo, da bomo eno izgubili? Ali pojemo predjed, glavno jed in poobedek, ker se bojimo, da ko končamo z eno, druge ne bo več tam? To bi bilo zelo naporno, če bi že bilo izvedljivo. V življenjskih situacijah &#8211; pri partnerjih, službi, še pogosto otrocih v modernješih časih, stavimo na eno izbiro. Zaupamo vase in ogromno energije vložimo v to, da se nam posreči. Pred seboj imamo jasno sliko, kako&#160;<a href="https://blog.inspiris.eu/kariera/vsa-jajca-v-eni-kosari/" class="read-more">Continue Reading</a>]]></description>
				<content:encoded><![CDATA[<p>Če se učimo za življenje ali posel, nam pogosto svetujejo, naj ne nosimo vseh jajc v eni košari. <strong>Disperzija <a href="http://blog.inspiris.eu/coaching/ne-tvegajte/" target="_blank">tveganja</a> se to imenuje in strokovanjki to zelo priporočajo</strong>. Pri finančnih investicijah je zagotovo za večino ljudi tudi prava.</p>
<p>A kakšna je to pravzaprav strategija? <strong>Koliko jo uporabljamo v življenjskih situacijah?</strong> Imamo ljudje več kot enega partnerja, za vsak slučaj, da ne bomo na stara leta sami ali če se slučajno ne razumemo? Ali imamo kopico otrok, da bo vendarle vsaj eden, tak kot si želimo? Imamo več zaposlitev, ker se bojimo, da bomo eno izgubili? Ali pojemo predjed, glavno jed in poobedek, ker se bojimo, da ko končamo z eno, druge ne bo več tam?</p>
<p>To bi bilo zelo naporno, če bi že bilo izvedljivo.</p>
<p><strong>V življenjskih situacijah &#8211; pri partnerjih, službi, še pogosto otrocih v modernješih časih, stavimo na eno izbiro.</strong> Zaupamo vase in ogromno energije vložimo v to, da se nam posreči. <strong>Pred seboj imamo jasno sliko, kako naj bi bilo in tej viziji sledimo.</strong></p>
<p>Je torej to pravi način? Kdo bi vedel! Vsekakor izgleda, da je bolj naraven način. To vam pove tudi večina uspešnih ljudi &#8211; <strong>nismo delali nič drugega, kot sledili svojim sanjam</strong>. Sanje so bile ene, seveda pa so našli tisoče načinov za jih uresničiti. Razpršitev bi pomenila, imeti tisoč sanj in en način kako jih doseči (vse si bom kupil iz svoje plače, partner je odgovoren za mojo srečo, v tej službi sem bom razvijal celo življenje).</p>
<p>Vsak od nas ima verjetno znance, ki tudi po nekaj let zaman iščejo pravega partnerja, službo&#8230; Pogosto vedo povedati, da so poizkusili že vse!</p>
<p>Prepričana sem, da v kolikor želimo nekaj doseči, moramo v to vložiti vso našo energijo in napore. <strong>Svetloba ne reže stekla, laser ga &#8211; razpršeno energijo usmerimo</strong>. Verjamem, da je energija ključna za spremembe in napredek. Torej je pomembno, da jo usmerimo, ne da ji odvzamemo moč z razpršitvijo.</p>
<p>Če si res želim novo zaposlitev, potem je najbolje, da dobro razmislim in zapišem, KAKŠNA SLUŽBA TO JE in nato usmerim vse svoje napore v to, da jo najdem &#8211; kaj moram narediti, kje, koga vprašati, kako še drugače lahko to počnem&#8230; Kreiranje idealne službe, partnerja, dopusta nam razjasni, kaj v resnici želimo (in česa ne). To pa je osnova, da lahko to tudi dosežemo. Potrebno je le še 20.000 načinov (ali manj če nismo ravno Thomas Eddisoni), da to tudi uresničimo. Zagotovo potrpljenje tu pomaga, a potrpljenje ne pomeni, da izgubimo fokus.</p>
<p>Torej v življenjsih situacijah je včasih prava strategija ravno to, da nosimo vsa jajca v eni košari, da se osredotočimo na en cilj (to bi lahko imenovali tudi predanost). To ustvari veliko energije. <strong>Izkoristite jo, da steklo izrežete v oblike, ki jih želite.</strong></p>
<p><strong>Tvegano? Verjetno, dokler ne dobite potrditve, da dejansko deluje. Vredno? Vsekakor! Zabavno? Le če vam je všeč, da ste voditelj svojega življenja!</strong></p>
<p>Poskusite! Kako vam je šlo?</p>
<p><em>Image courtesy:office.microsoft.com/en-us/images/</em></p>
]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>https://blog.inspiris.eu/kariera/vsa-jajca-v-eni-kosari/feed/</wfw:commentRss>
		<slash:comments>0</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>Vin&#8217; al&#8217; pir?</title>
		<link>https://blog.inspiris.eu/sodelovanje-2/vin-al-pir/</link>
		<comments>https://blog.inspiris.eu/sodelovanje-2/vin-al-pir/#comments</comments>
		<pubDate>Thu, 15 Jul 2010 07:46:53 +0000</pubDate>
		<dc:creator>admin</dc:creator>
				<category><![CDATA[Sodelovanje]]></category>
		<category><![CDATA[ego]]></category>
		<category><![CDATA[izguba]]></category>
		<category><![CDATA[občutek]]></category>
		<category><![CDATA[pogajanja]]></category>
		<category><![CDATA[sodelovanje]]></category>
		<category><![CDATA[win-win]]></category>
		<category><![CDATA[zmaga]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://blog.inspiris.eu/?p=915</guid>
		<description><![CDATA[Vsa predavanja in knjige o pogajanjih v poslovnem (no pa tudi v privatnem) življenju nas vedno učijo, da je potrebno ustvariti &#8220;win&#8221;-&#8221;win&#8221; situacijo. Torej same zmagovalce. Pa bi svet res danes bil, kjer je, če bi se vsi tega držali? Nas je res toliko zmagovalcev? Res ločimo kdaj mi zmagamo in kdaj drugi izgubi? Je ta črta tako jasna? Je &#8220;win&#8221;-&#8221;win&#8221; res vedno možno? Lahko zmagovalec sploh obstaja brez poraženca? Čeprav mi je koncept izredno simpatičen, pa imam v praksi pogosto težave. Verjetno je problem v tem, da rada zmagujem. In dolgo je trajalo, da sem razumela, da znani občutek zmage v resnici ni sitaucija &#8220;win&#8221;-&#8221;win&#8221; ampak &#8220;win&#8221;-&#8221;loose&#8221;. Torej še smo res iskreni do sebe, lahko pogosto ugotovimo, da spoznamo, da smo zmagali, šele ko vidimo, da je pred nami poraženec. Šele ustvarjanje poražencev pogosto da pravi občutek zmage &#8211; nad nečem ali nekom. Le redko se zavedamo, da lahko zmagamo tudi nad samim seboj ali svojim egom. Morda pa&#160;<a href="https://blog.inspiris.eu/sodelovanje-2/vin-al-pir/" class="read-more">Continue Reading</a>]]></description>
				<content:encoded><![CDATA[<p>Vsa predavanja in knjige o pogajanjih v poslovnem (no pa tudi v privatnem) življenju nas vedno učijo, da je potrebno ustvariti <strong>&#8220;win&#8221;-&#8221;win&#8221; situacijo</strong>. Torej same zmagovalce. Pa bi svet res danes bil, kjer je, če bi se vsi tega držali? Nas je res toliko zmagovalcev? <strong>Res ločimo kdaj mi zmagamo in kdaj drugi izgubi</strong>? Je ta črta tako jasna? Je &#8220;win&#8221;-&#8221;win&#8221; res vedno možno? Lahko zmagovalec sploh obstaja brez poraženca?</p>
<p>Čeprav mi je koncept izredno simpatičen, pa imam v praksi pogosto težave. Verjetno je problem v tem, da rada zmagujem. <strong>In dolgo je trajalo, da sem razumela, da znani občutek zmage v resnici ni sitaucija &#8220;win&#8221;-&#8221;win&#8221; ampak &#8220;win&#8221;-&#8221;loose&#8221;</strong>. Torej še smo res iskreni do sebe, lahko pogosto ugotovimo, da spoznamo, da smo zmagali, šele ko vidimo, da je pred nami poraženec. <strong>Šele ustvarjanje poražencev pogosto da pravi občutek zmage &#8211; nad nečem ali nekom.</strong> Le redko se zavedamo, da lahko zmagamo tudi nad s<strong>amim seboj ali svojim egom.</strong></p>
<p>Morda pa bi model morali spremeniti. Se vam je že kdaj zgodilo, da ste preko pogajanj spoznali človeka, ki ga izredno <strong>spoštujete</strong>; da ste se zamislili, kaj vse bi lahko dosegla skupaj; da ste se želeli od njega/nje učiti? Je bilo tu lažje najti kompromis ali celo prepustiti zmago? Ste pomislili: &#8220;<strong>OK, on/ona pa lahko.</strong> Temu pa privoščim!&#8221; Je bila misel na zmago sploh v ospredju?</p>
<p>Mar ni morda bolj resničen in tudi uporaben <strong>&#8220;WIN a PEER&#8221; koncept</strong>? Torej da skozi pogajanja pridobimo vrstnike, partnerje, mentorje celo prijatelje?</p>
<p>&#8220;Vin&#8217;&#8221;, &#8220;pir&#8221;, &#8230; ali karkoli drugega &#8211; važna je torej dobra družba.</p>
<p><em>Image courtesy:office.microsoft.com/en-us/images/</em></p>
]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>https://blog.inspiris.eu/sodelovanje-2/vin-al-pir/feed/</wfw:commentRss>
		<slash:comments>0</slash:comments>
		</item>
	</channel>
</rss>
