“Image courtesy of Image courtesy of iosphere / FreeDigitalPhotos.net

Preteklih nekaj let je vzelo tako čas (praviloma je zaposlenih manj ali pa je več nalog na enega), kakor tudi pokazalo, da cona udobja ni nikoli pametna izbira. Kako vse narediti v tem kratkem času, kako žonglirati z novimi projekti ter samimi nujnimi stvarmi, kako si vzeti čas zase… so glavne teme, ki zavirajo osebne in organizacijske spremembe. Če za spremembe potrebujemo čas, časa pa ni, kaj storiti?

Slovenci imamo fin rek:”Hiti počasi”. Marsikoga spravi v slabo voljo, saj izgleda kot da se norčuje iz nas. A v resnici vsebuje veliko modrost. Ko imamo veliko obveznosti, ko časa primanjkuje, ko je veliko stvari pomembnih, je izrednega pomena, da se pravilno odločimo.

Pomembno je, da se nehamo slepiti, da bomo naredili vse, saj to nikoli ne uspe. Včasih naredimo veliko, a kako je s kakovostjo? Kako je z našimi odnosi z drugimi? Morda se komu to zdi nepomembno, a ravno odnosi in sodelovanje so lahko ključnega pomena, da naslednjič naredimo še več ali boljše.

Pravila upravljanja s časom so:

- ne odlašaj (tudi jamranje, smiljenje in jeza so odlašanje)

- naredi zoprne stvari prve

- določi prioritete (kaj je pomembno, ne zgolj nujno)

- načrtuj pomembno

- ne zapolni si celega dneva z aktivnostmi – načrtuj nepričakovano

- načrte zapiši in jim določi potreben čas

- vzemi si čas za razmislek

- najprej dokončaj eno stvar, preden se lotiš druge

- odpravi ali omeji motnje

- naučite se reči NE

- bodi realističen.

Na treningih pogosto slišim ljudi, ki imajo občutek, da sami ne morejo nič spremeniti – prioritete določa vodja, sodelavec, stranke, država… A če pogledamo zgornje nasvete, so vezani na nas – na naše odločitve in naše prioritete. Je pa res, da si pogosto tega ne priznamo. Koliko izmed nas, vrine še samo tisto zadevo, saj ne bo več kot 5 minut, ali komu je lahko reči NE svojemu nadrejenemu ali dobri stranki? Časa nimamo oz. ga ne upravljamo. Vsak izmed nas ima na dan 24 ur in kaj z njimi naredimo je v veliki meri odvisno od nas in naše naravnanosti.

1. Pomembno in nujno je takrat, ko pride do krize, reklamacije, dejanske (tehnične) težave, izpada ali ko že skoraj zamujamo rok. Takrat gasimo požare. Sem spadajo torej:

• krizne situacije
• pritožbe
• zahteve strank
• načrtovane naloge in projekti, ki so prešli v fazo nujnosti
• določeni sestanki
• določena poročila
• določene potrebe zaposlenih
• reševanje problemov, gašenje požarov

Kako obvladovati prvi kvadrant: Razmislite ali je res nujno ali zgolj tako izgleda. Kaj se lahko zgodi, če ne naredite te naloge? Določite prioritete.

2. Kar nekaj stvari pride v prvi kvadrant, ker jih ne ocenimo pravočasno kot pomembne in za to ne načrtujemo časa zanje, ker še niso nujne. To je zagotovo:

• časovno načrtovanje, priprava, razvrščanje
• raziskovanje, preverjanje, vsebinsko načrtovanje, testiranje
• mreženje in krepitev vezi
• razmišljanje, kreiranje
• razvoj sistema in procesov
• pričakovanja in prognoze
• razvijanje sprememb, smeri, strategije
• work-life balance

Kako obvladovati drugi kvardrant: Ključni za uspeh so načrtovanje, strateško razmišljanje, odločanje in postavljanje ciljev. Zato je pomembno načrtovati čas za te naloge.

3. Nujne a manj pomembne naloge so kot ovca v kožuhu volka. Izgledajo pomembne, a niso. Nekdo je zgolj poskrbel, da so nujne. To so lahko:

• nepomembne zahteve drugih
• navidezne krize in nujne stvari
• ad-hoc prekinitve in motnje
• nerazumevanje razumljeno kot pritožba
• nesmiselne aktivnosti
• akumulirane nepomembnosti
• posebni projekti vodje
• določeni sestanki

Kako obvladovati drugi kvadrant: Raziščite in secirajte potrebe. Pomagaj izvornikom potreb, da ponovno razmislijo. Kjer je možno zavrnite zahteve ali se jim subtilno in takoj izognite.

4. Pogosto pa delamo tudi stvari, ki niso ne nujne in ne pomembne, kot so:

• udobne« aktivnosti – iskanje informacijo po internetu, maili, kava/cigareta,
• klepeti, opravljanje, privatni pogovori (telefon)
• sanjarjenje ali smiljenje
• prebiranje novic in nerelevantnih informacij
• nepotrebno prilagajanje opreme in orodij
• pretirana produktivnost
• želja po popolnosti
• določeni sestanki, srečanja

Kako obvladovati četrti kvardrant: Navada ni dejanska naloga. So lahko neproduktivne in demotivacijske. Poskušajte jih odpraviti, ignorirati ali se jim izogniti.

Je letno planiranje tudi vaša nočna mora? Se vam zdi, da vsako leto potrošite preveč časa za načrte, ki se potem ne uresničijo? Ali pa vas vodje ne poslušajo / slišijo? Dobite tudi vi nerealistične plane in ne veste kaj z njimi?

Verjetno smo bili vsi že v podobni situaciji. Da bi jo v prihodnje preprečili, si lahko pomagamo z naslednjimi (POV) principi:

1) Prični danes

Pogosto je planiranje nekaj, kar se lotimo nekje v avgustu za naslednje leto, ter potem ko so plani potrjeni, odložimo dokument do prvega kvartala naslednjega leta. Na planiranje gledamo, kot na izolirano aktivnost, ki se prične naslednje leto. A take vrste planiranje je, kot pravi tudi Dr. Adizes, bolj sanjanje kot planiranje. Če želimo spremembo, moramo z njo pričeti danes. Kaj torej bomo že danes naredili drugače, da bomo zastavljene cilje dosegli. In ta danes – to je vsak dan! Pomeni akcijo in ne zgolj odlično pripravljen Excel.

S tem namreč postanejo naše ideje bolj oprijemljive in cilji lažje dosegljivi. Prav tako nam je lažje doseči zastavljene roke.

Druga dobra stran takojšnjega začetka pa je, da stvari ne zakompliciramo. Ste že doživeli, da je novi produkt ali storitev ovirala slaba IT podpora, ali pa da smo pred planiranjem potrebovali najprej dober software..? Ne gre za pripomočke, gre za vsebino. In če začnemo danes, bomo vsebino bolje poznali in vedeli, kje moramo še kaj prilagoditi, saj so spremembe vedno tek na dolge proge.

2) Ozavesti stanje

Imate možnost dostopa do vseh potrebnih resursov – znanja, časa, ljudi, tehnologije, kompetenc, denarja? Znate narediti nemogoče mogoče? Je vaš način dela še učinkovit in ustrezen? So vaši cilji skladni s strategijo, z vrednotami in poslanstvom podjetja? Je vaša strategija še pravi odgovor na zahteve trga? Imate poleg odgovora “kaj” tudi odgovor “kako“? Vas bodo ostali oddelki podprli? Kaj pa vodstvo?

Če nimamo potrebnih resursov, še ne pomeni, da cilja ni mogoče doseči. Razmisliti moramo, kako pridobiti dodatna sredstva, podporo drugih članov ali vodstva, oz. kako izboljšati način dela.

V ta namen lahko uporabimo timsko refleksijo in si natočimo čistega vina. Skladno s tem oblikujmo načrt za spremembo tistega, na kar imamo vpliv, ter vključitev v naše načrte tistega, na kar ne moremo vplivati. Visoko leteči cilji in sanje so odlične za postavljanje vizije in dolgoročnih strategij. Cilji oz. plani za naslednje leto, pa naj bi bilo kar se da konkretni. Pri tem je pomembno, da načrtujemo in pričakujemo tudi nepričakovano in neprijetno. Zatiskanje oči se vam bo maščevalo najkasneje čez leto dni.

3) Vključi vse

 Če so naši načrti izolirani od ostalih, je velika verjetnost, da ne bodo realizirani. Za uresničitev ciljev podjetje pogosto potrebuje različne ljudi oz. njihovo sodelovanje. A prepogosto v podjetjih srečamo silosno organizacijo, kjer vsak silos živi in dela po svoje. Pogosto celo do te mere, da ostale oddelke vidi kot svoje nasprotnike. Včasih je ta polarnost zaznavna vse do najvišjega vrha.

Zato lahko čakamo, da uprava odloči, kdo bo “zmagal“, lahko pa sami delujemo v povezovalnem duhu. Lahko bi rekli, da smo ambasadorji svojega načrta in prej, ko bomo pridobili sodelovanje drugih, lažje ga bomo uresničili.

Ne gre pa zgolj za sodelovanje po horizontalni liniji. Tudi vertikalno je smiselno vključiti vse sodelavce v načrtovanje. “Kje pa imam čas”, bo rekel prenekateri. Verjetno res. A velikokrat si potem vzamemo celo leto za nedoseganje ciljev. V primerjavi s tem, je nekaj ur načrtovanja pravzaprav minimalen vložek.

 Veliko uspeha pri planiranju – naj se premakne naprej od Excela, v vsakodnevno akcijo!