In ko sem se umirila, sem še malce bolj razmišljala, kako pride do takih oznak. Zakaj menimo, da so ljudje leni – zakaj vedno pričakujemo najslabše od drugih, zakaj je biti pesimist toliko bolje kot biti optimisit?

Pri tem sem naletela na zanimiv prispevek o tem, zakaj je sprememba tako težka

Pravi, da ima vsak od nas le omejeno količino energije za samokontrolo, disciplino. V vse preveč življenjskih situacij se moramo prilagajati, kontrolirati, disciplinirati – le redko smo to, kar si želimo biti (če se tega še spomnimo). In tako toliko toliko energije porabimo za samokontrolo, da je zmanjka za spremembe, ki tudi terjajo svoj čas.

Zato razmišljam o načinu, kako “mojemu” direktorju predlagati par organizacijskih sprememb, ki bodo sprostile energijo kontrole in pripomogle k kreiranju energije za spremembe, ter s tem za uspeh. Razmišljam o vzpostavitvi določenih organizacijskih ritualov ali navad, ki bodo omogočale zadovoljstvo in uspeh, namesto frustracij in obtoževanj.

Nekaj jih je navedeno že v tem članku, nekaj pa jih bomo zagotovo odkrili še skupaj z naročnikom.