Občutek ni bil prijeten, a primerjava da nisem delovala kot človek, je bila zelo na mestu. Pehanje za idealnimi podobami, kaj še vse moram kot dober vodja znati, narediti, videti je ustvarjalo velik pritisk in osamljenost. Spisek lastnosti odličnega vodje je bil vedno daljši, časa pa vedno manj. Ko sem eno stvar uvedla v svoj način dela, sem spoznala še tri nove. Tako je moj TODO seznam postajal vedno boljši, moj ideal pa vedno bolj oddaljen.

Da “biti čovek” ni bilo na seznamu, verjetno ni potrebno govoriti. Seveda je bilo na seznamu kako biti empatičen, kako poslušati, vključevati, opolnomočiti… A predsvem je bilo tudi, kako biti močan, ne kazati čustev, ne oklevati in kako ustvarjati vedno boljše finančne rezultate. Pokazati slabo voljo, imeti težave v zakonu (oz. da bi to vplivalo na delo!!!), imeti strahove pred neracionalnimi stvarmi…vse to naj, prosim, ostane izven delovnega okolja. Vodja vendar mora biti popoln.

Ko poslušam kolege, prijatelje in stranke, pogosto slišim podbno težnjo po popolnosti v vlogi moža/žene, starša, talenta, coacha… Vsi hlepimo po popolnosti in zanemarjamo našo človečnost. In zanemarjanje le-te je srž prenekaterih težav v naših organizacijah in družbi. Težko sprejemamo povratno informacijo, zapiramo se v pisarne, vodje poskušajo biti “strogi”, ker je tako prav… Nismo popolni in če bi to sprejeli, bi bolje sodelovali. Bili bi tudi bolj zdravi in zadovoljni. Lažje bi sprejeli poveatno informacijo in jo tudi bolj sočutno posredovali.

Če bi napake sprejeli in ne obsojali, bi bila sprememba smeri veliko manj dramatična za nosilce in opazovalce sprememb. Obsojanje bi se spremenilo v pomoč.

Vodje (in zaposleni) bi bili pod manjšim pritiskom, kakšni morajo biti in bi lažje ugotavljali, kje so odlični. Energija, ki jo usmerjamo v spreminjanje (in pogosto obtoževanje) bi se sprostila v prid razvoju (poslovnemu, organizacijskemu in osebnemu). To pa sploh ne bi bilo slabo, kajne?

Image courtesy of pakorn / FreeDigitalPhotos.net

Skozi razne komunikacijske in NLP treninge imamo morda o tem več vedenja, za znanja še vedno ni veliko. Kdaj ste nazadnje poslušali poročila, moške na pivu ali dame ob kavicah? Kaj je bila tema pogovorov? O čem govorite ob skupnih kosilih, večerjah, na poti? Iz dneva v dan smo premalo pozorni na besede in misli. Logično je, da naši možgani producirajo scenarije katastrof, saj je to njihova naloga – obvarovanje. Možgani so krasen delavec a slab vodja. Zato vzemite vodenje svojih misli v svoje roke.

Vzhodnjaki se pogosto poslužujejo mantre. Pomaga jim osredotočiti se na željeno misel ali občutek. Ko smo na jogi začeli prepevati “ohm”, so mi moji vzhodnjaški možgani vedeli marsikaj nekoristnega povedati na to temo. Zanimivo je, da ima “Ohm” tako pomen, kot pa tudi posebno vibracijo. Res poskusite in zadržite tisti “mmmmm” nekaj časa. Jaz imam občutek, kot bi me nekaj požgečkalo po telesu. Res zanimivo.

In če torej vzhodnjaki mantrajo, da dosežejo določeno stanje, kaj počnemo mi? Prav tako mantramo. No, pravzaprav se pogosto matramo. Naše mantre so besede, ki jih pogosto izgovorimo, naša mašila. Poslušajte pozorno sogovornike in poskušajte najti korelacijo med besedami, ki jih uporabljajo in njihovo naravnanostjo, vedenjem ali počutjem.

Če vzamemo samo mašila, lahko ugotovimo, da imajo različni narodi med svojimi prijljubjenimi različne besede.

Američani: “Sure! Great! Absolutely!” – in zdijo se samozavestni, prepričani in dosežejo gol v zadnji minuti

Srbi: “Svakako! Kako da ne!” – tudi ne skrbijo preveč in nekako jim že rata.

Slovenci: “Mislim.. Ne vem….Ne…” – in ostanemo zablokirani v svojih mislih, idejah, po bitkah pa izredno pametni.

Spremenite torej svoje mašilo, svojo mantro. Naj vam ustrezajo besede in tudi vibracija. in uživajte v pozitivnih spremembah vašega življenja.

Image courtesy:office.microsoft.com/en-us/images/

A kakšna je to pravzaprav strategija? Koliko jo uporabljamo v življenjskih situacijah? Imamo ljudje več kot enega partnerja, za vsak slučaj, da ne bomo na stara leta sami ali če se slučajno ne razumemo? Ali imamo kopico otrok, da bo vendarle vsaj eden, tak kot si želimo? Imamo več zaposlitev, ker se bojimo, da bomo eno izgubili? Ali pojemo predjed, glavno jed in poobedek, ker se bojimo, da ko končamo z eno, druge ne bo več tam?

To bi bilo zelo naporno, če bi že bilo izvedljivo.

V življenjskih situacijah – pri partnerjih, službi, še pogosto otrocih v modernješih časih, stavimo na eno izbiro. Zaupamo vase in ogromno energije vložimo v to, da se nam posreči. Pred seboj imamo jasno sliko, kako naj bi bilo in tej viziji sledimo.

Je torej to pravi način? Kdo bi vedel! Vsekakor izgleda, da je bolj naraven način. To vam pove tudi večina uspešnih ljudi – nismo delali nič drugega, kot sledili svojim sanjam. Sanje so bile ene, seveda pa so našli tisoče načinov za jih uresničiti. Razpršitev bi pomenila, imeti tisoč sanj in en način kako jih doseči (vse si bom kupil iz svoje plače, partner je odgovoren za mojo srečo, v tej službi sem bom razvijal celo življenje).

Vsak od nas ima verjetno znance, ki tudi po nekaj let zaman iščejo pravega partnerja, službo… Pogosto vedo povedati, da so poizkusili že vse!

Prepričana sem, da v kolikor želimo nekaj doseči, moramo v to vložiti vso našo energijo in napore. Svetloba ne reže stekla, laser ga – razpršeno energijo usmerimo. Verjamem, da je energija ključna za spremembe in napredek. Torej je pomembno, da jo usmerimo, ne da ji odvzamemo moč z razpršitvijo.

Če si res želim novo zaposlitev, potem je najbolje, da dobro razmislim in zapišem, KAKŠNA SLUŽBA TO JE in nato usmerim vse svoje napore v to, da jo najdem – kaj moram narediti, kje, koga vprašati, kako še drugače lahko to počnem… Kreiranje idealne službe, partnerja, dopusta nam razjasni, kaj v resnici želimo (in česa ne). To pa je osnova, da lahko to tudi dosežemo. Potrebno je le še 20.000 načinov (ali manj če nismo ravno Thomas Eddisoni), da to tudi uresničimo. Zagotovo potrpljenje tu pomaga, a potrpljenje ne pomeni, da izgubimo fokus.

Torej v življenjsih situacijah je včasih prava strategija ravno to, da nosimo vsa jajca v eni košari, da se osredotočimo na en cilj (to bi lahko imenovali tudi predanost). To ustvari veliko energije. Izkoristite jo, da steklo izrežete v oblike, ki jih želite.

Tvegano? Verjetno, dokler ne dobite potrditve, da dejansko deluje. Vredno? Vsekakor! Zabavno? Le če vam je všeč, da ste voditelj svojega življenja!

Poskusite! Kako vam je šlo?

Image courtesy:office.microsoft.com/en-us/images/