Nisem Superženska, sem super ženska

Se tudi vam dogaja, da ljudje menijo, da se pri vas cedita le med in mleko? Da so včasih kar malce razočarani, če imate tudi vi kak problem? Da zgolj ker ste uspešne(i), bi morale(i) biti popolne(i) in brez napak?

Večkrat me ne malo šokira, ko mi ljudje rečejo: “Aja, a ti imaš tudi slabe trenutke? A tebi se tudi zgodi, da ti zmanjka motivacije? Problemi tudi pri tebi obstajajo?” Da, tudi meni se to dogaja. Ljudje doživljamo vzpone in padce, kar se mi zdi tudi del bogastva življenja – odkrivati sebe, kaj na nas vpliva in kako čim bolj skladno (kongruentno) živimo.

Različne stvari se nam zdijo zahtevne ali težke. Sama se raje potegnem vase, ko sem slabe volje. Ne vidim smisla preveč jamrat drugim, kričati po Facebooku, grdo gledati moža ali iskati krivce izven sebe.

Čeprav poznam korake in tehnike, kako se spet spraviti na “pozitivne obrate”, pa mi je pomembno, da si pustim čutiti, da me je nekaj prizadelo, osrečilo, razjezilo… Pustiti čutiti manj prijetno občutenje je ravno tako pomembno kot uživati srečo in veselje. Ponavadi je v manj prijetnih sporočilih veliko resnice – o našem doživljanju ali vedenju. Iz tega se lahko veliko naučimo.

Zadnjič sem ponovno slišala, da mora biti coach “pri sebi” – ne sme biti zasvojen (s hrano, pijačo, cigaretami), ne sme imeti preveč kilogramov, ne sme biti v konfliktih… Kar malce me je prestrašilo… Postala pa sem tudi bolj pozorna na pričakovanja ljudi. Ko sem tako nekaj dni poslušala različne pogovore, sem ugotovila, da ne le coach, tudi vodja, mož/žena, starš… mora biti popoln. Brez napak, brezhiben in stalno delujoč.

Povsem razumljivo je, da če nosim s seboj take predstave, se preveč peham, pozabljam na pomembno in sem hitro razočarana ali zgarana. Naša pričakovanja se redko uresničijo in če mi ali drugi naredijo kaj, kar podre sliko popolnosti, je razočaranje veliko. Menim, da veliko težav pravzaprav izhaja iz teh (nečloveških) pričakovanj.

Nam je res bolj všeč vodja, ki je povsem racionalen in ne deli z nami norosti ob uspehih? Morda, če bi sprejeli dejstvo, da smo predvsem ljudje in ne “popolneži”, bi lažje sprejeli povratno informacijo in naredili spremembo, ko bi tako začutili.

Zato sprejemam in sem vesela, da nisem Superženska, temveč zgolj super ženska, ki vsak dan odkriva nove sposobnosti in poglede.

Image courtesy of imagerymajestic / FreeDigitalPhotos.net