Vodja na belem konju

Se tudi vam zdi, da rabimo le pravega človek na vrhu (v podjetju, državi, organizaciji…) in vse bo spet dobro?

Res je, da riba smrdi pri glavi in velikokrat je vpliv ljudi na vodilnih položajih precejšen. A kadar se pritožujemo nad vodilnimi, hkrati jemljemo sebi moč za spremembe. Je res lahko en sam človek vplivnejši od tima? Ni morda preveč pričakovati, da se bo pojavil vodja belem konju in nas rešil? Saj poznate tisto – ko s prstom pokažem na drugega, štirje prsti še vedno kažejo name.

Pogosto mi na treningih ali coachingu klienti potožijo, da pač pri njih ne morejo nič narediti “ker je vodja tak in tak”. Pravzaprav to tudi slišimo v (pretiranih) upih za morebitnega novega mandatarja, predsednika uprave ipd.. Kot da bo pravo ime vse rešilo. Kot da ni zadaj strukture, ki živi svoje – v organizacijah ali v državi. Gre za navade, za stvari, ki jih počnemo, gre za organizacijsko kulturo (tudi država ima svojo). In del te smo vsi, ki v tej organizaciji delujemo in s tem delovanjem, nanjo tudi vplivamo.

Če vodja meni, da je superman in vsi, ki mu sledijo, to upajo – kakšni so dejansko rezultati? Iskreno verjamem, da vodja naredi razliko. A za to razliko, za spremembo potrebuje tudi energijo drugih ljudi. Tudi ti, morajo biti zavzeti, motivirani in proaktivni za reševanje. Tako so spremembe lahko hitrejše in boljše. V nasprotnem primeru je preveliko neravnovesje moči, nerealna pričakovanja in vnaprej programirana razočaranja.

A seveda, če sem proaktiven, prevzemam tudi odgovornost. Tega pa večina ljudi ne mara. Je že bolje počakati, da pride pravi človek, da vse reši, drugače pa najdemo pač drugega. Lahko je biti “PROTI”, težko je nekaj narediti “ZA”. Sami pa med tem lahko razmišljamo, kakšen naj bi ta vodja bil, kaj je prejšnji naredil narobe, kaj naj bi novi bolje… Vse vemo, a čakamo, da nekdo nekaj naredi .

Image courtesy of Ambro / FreeDigitalPhotos.net