Kako se naučim kramljati?

Včeraj sem bila spet na krasnem dogodku, kjer je bilo obilo priložnosti za mreženje. So okolja, kjer je pristopiti k skupini ljudi v pogovoru, se predstaviti in pokramljati povsem naravno in sprejemljivo ter so bolj zaprta okolja. Nekaj pa je odvisno tudi od nas.

Bo že res, da smo kramljanja (“smalltalku”) različno vešči. Vemo, da je za mreženje – interno (v podjetju, med prijatelji, tudi v širši družini) ali eksterno (na dogodkih, piknikih, seminarjih) – nujno potrebno. A vseeno to še ne pomeni, da nam gre stvar dobro od jezika.

Ravno zadnjič me je stranka vprašala, ali obstaja kaka knjiga oz. ali ji lahko pomagam naučiti se kramljati. Zdi se ji namreč, da pogosto ostane brez besed; da sicer opazi ljudi, ki samevajo v množici, a ne ve kako začeti pogovor. Dala sem ji par nasvetov in se ji zahvalila za temo za ta prispevek.

Osnova za vsak dober pogovor je dober stik. Za dober stik je pomembno verbalna in neverbalna komunikacija.

Pri neverbalnem delu pomaga:

  • odprta drža telesa
  • zrcaljenje telesnih gibov sogovornika
  • kimanje, nasmeh
  • prilagoditev tonu in hitrosti govora sogovornika
  • pogled iz oči v oči (ne stojte na višji stopnici ali če sogovornik sedi – tudi če ni stola, počepnite)

Verbalni del dobrega stika, naj prav tako kaže zanimanje za osebo:

  • ko se predstavitev pazljivo poslušajte ime. Če si ga ne zapomnite, brez težav prosite, da oseba ponovin – “se opravičujem, nisem dobro slišala, kako ste rekli?”
  • postavljajte odprta vprašanja (odgovori nam povedo kaj drugi doživlja in dojema, kažejo sogovorniku naš interes, signaliziranjo čas za odgovor)”kaj vam je bilo najbolj zanimivo na predavanju?”
    “kaj pa vi mislite o tej temi?”
    “Sprašujem se, kako to vpeljati v naš sektor, podjetje, življenje….?”

Pri temah poskušajte poiskati skupni inters oz. točke

  • v stroki
  • v znanju
  • v hobijih

Politiko, kontroverzne in provokativne teme ter negativne (recesija, padec dolarja,…) niso primerne za prvi pogovor. Vaš sogovornik pa bo zagotovo vesel vaše pohvale na izrečene misli, oblačilo, modni dodatek ali delo (v kolikor ste seznanjeni z njim).

Kaj pa če nastane tišina?

Zdržite par minut. Štejte počasi vsaj do 20. Tišina ni nič slabega in v sogovorniku zbudi občutek, da ga poslušate ali razmišljate. Pri tem je bolje, če usmerite pogled navzdol, kot pa po dvorani ali v zrak.

Lahko tudi priznate lastno zadrego

“včasih kar težko začeti pogovor takole na suho, kajne…”

Obstaja velika verjetnost, da ste ravnokar našli skupno temo. :)

Kako vem, da je moj čas potekel?

Na dogodkih praviloma ni časa za globlje debate in tako vi, kot vaš sogovornik želita govoriti tudi z drugimi udeleženci. Takole prepoznate, da se počasi poslovite:

  • obračanje glave drugam (iskanje rešitve)
  • gledanje v tla med pogovorom
  • odgovarjanje z “da” in “ne”

Kaj pa če se kdo prilepi name?

Verjetno je ta oseba še malce bolj izgubljena kot vi. Predstavite jo še komu drugemu, naredili ji boste veliko uslugo.

Če je zares neprijetna debata, pa se vedno lahko opravičite, da morate na WC ali da bi stopili ven na cigareto.

A večina jih je prijetnih. Le pogumno in veselite se spoznavanja novih ljudi, saj nam bogatijo življenje!

Zanimiv članek o networkingu tudi tule http://glassheel.com/get-ahead/networking-101.

Image courtesy: jscreationzs / FreeDigitalPhotos.net