Bliža se novo leto in veliko ljudi si z novim letom zada cilj spremeniti svoje navade. Jaz se navadno tega ne lotevam, saj se mi zdi, da je vsak dan dober za to, zakaj bi se prikrajšali za 364 dni, ko lahko kaj spremenimo?
Kljub temu sem lani pričela pisati dnevnik hvaležnosti. Čeprav že več let delam na ohranjanju pozitivnega fokusa (včasih sem bila precej bolj črnogleda), se še vedno zalotim, da se črne misli prikradejo v moje možgane. Še pred enim letom sem imela občutek, kot da bi res vstala z levo nogo. Sploh nisem vedela, kaj sem naredila. Kot bi se neka negativna misel pritihotapila v moje možgane, ko še spim. Povsem tiho in mirno pristane na mentalnem oblaku. Obmiruje in ne dela hrupa, da je ne.