Spomnim se, ko sem bila še manjša, so me starši vzgajali v duhu, da je potrebno začeto tudi končati. Vsekakor za večino življenjskih situacij nadvse primerna vaja, za kar sem jim tudi neznansko hvaležna. Naučila me je, da premislim, česa se lotim ter potem vztrajam do konca. Večinoma…

A ta vaja ima tudi temnejšo stran. Knjigo, ki mi po nekaj straneh pravi, da mi ni namenjena, težko neprebrano oddam na polico ali v knjižnico, kombinacija vztrajnosti in perfekcionizma je botrovala dolgim delovnim dnevom (in vikendom) in strahospoštovanje do konca je ohromilo začetek.

So pa tudi druge vrste ljudi, ki enostavno ne želijo pričeti z novimi stvarmi. Zadovoljni z obstoječim stanjem so pogosto tudi veliki zagovorniki takega statusa-quo. Kdorkoli se ukvarja s spremembami (pa naj bo change-management, leading change ali enostavno nakup novega.

preberi več