Zadnje dni večkrat slišim, da so ljudje “prestrašeni”, “depresivni”, “apatični”,… ker stalno poslušajo slabe novice in napovedi.

Razmišljala sem, zakaj sama tega ne opazim – verjetno, ker se ne maram družiti z “jamrjači”, “kritiki” in “žrtvami”. Tudi za to, ker sem za dnevno časopisje odpovedala naročnino že daljnega leta 2006 in ker imam na TV funkcijo časovnega preskoka. Sama se odločam kdaj in koliko novic si želim. Ne bojim se, da česa ne bom izvedela. Če je pomembno, že pride do mene. Za 11. september sem izvedela na kavi po službi, ko so vsi v lokalu govorili o tem in tudi vključili TV. In to, da je recesija in da imamo, nimamo, imamo… vlado, da je ta z nekaterimi sidnikati nekaj izpogajala tudi vem. Torej nisem v informacijskem mrku.

A tudi nisem.

preberi več