občutek

Ma(n)tranje!

Trdno verjamem, da to kar mislimo tudi postanemo oz. smo. Torej naše misli oblikujejo našo realnost. Sprva je bila to kar težka mentalna kost. Vzgojeni in izšolani smo namreč, da okolica je in mi se nanjo odzivamo. Verjamemo, da moramo najprej nekdo biti, da bi lahko potem tudi kaj spremenili v svojem življenju. A večina uspešnih (in bogatih) ljudi ve povedati, da so od nekdaj mislili drugače. Da je ključno, kako razmišljamo, ne kaj imamo, kdo smo…

Skozi razne komunikacijske in NLP treninge imamo morda o tem več vedenja, za znanja še vedno ni veliko. Kdaj ste nazadnje poslušali poročila, moške na pivu ali dame ob kavicah? Kaj je bila tema pogovorov? O čem govorite ob skupnih kosilih, večerjah, na poti? Iz dneva v dan smo premalo pozorni na.

preberi več
Vin’ al’ pir?

Vsa predavanja in knjige o pogajanjih v poslovnem (no pa tudi v privatnem) življenju nas vedno učijo, da je potrebno ustvariti “win”-”win” situacijo. Torej same zmagovalce. Pa bi svet res danes bil, kjer je, če bi se vsi tega držali? Nas je res toliko zmagovalcev? Res ločimo kdaj mi zmagamo in kdaj drugi izgubi? Je ta črta tako jasna? Je “win”-”win” res vedno možno? Lahko zmagovalec sploh obstaja brez poraženca?

Čeprav mi je koncept izredno simpatičen, pa imam v praksi pogosto težave. Verjetno je problem v tem, da rada zmagujem. In dolgo je trajalo, da sem razumela, da znani občutek zmage v resnici ni sitaucija “win”-”win” ampak “win”-”loose”. Torej še smo res iskreni do sebe, lahko pogosto ugotovimo, da spoznamo, da smo zmagali, šele ko vidimo, da je pred nami poraženec..

preberi več
S tokom

To leto sem si za temo z mojo coachinjo zadala cilj, da postanem bolj potrpežljiva.

To je bil zame velik izziv, saj sem prepričana, da potrpežljivost ni del moje DNA. Se je pa tja uvrstil občutek za nujnost. To je pogojevalo moj način delovanja. Večina stvari, ki so me zadevale so se mi zdele nujne, s katerimi se je potrebno spopasti takoj. Kasneje bo prepozno. Posledice pa katastrofalne. Zato se mi je vedno zdelo, da je potrebno stvari narediti še hitreje in se m občutek nujnosti še potencirala. Pustiti, da “se stvari zgodijo” in iti s tokom je bil za mene povsem nerazumljiv koncept. A moj odnos in dejanja so ustvarjala stresno in napeto ozračje. S timom smo dosegali odlične rezultate, a občutek, da nekaj manjka je bil vsak dan močnejši…..

preberi več